Plovila so čez poletje postala naša zatočišča in varna mesta pred okužbami s covid-19, pa tudi prodaja plovil je ponekod dosegla rekordne rezultate. Ladjedelnice so se srečale z novo realnostjo in ustaljeni predstavitveni kanali so bili zaradi prepovedi navtičnih razstav preseljeni na spletne in video konference ter virtualne razstave. Priznam, da je bilo na začetku zanimivo, potem vedno manj. Na spletu pač ni mogoče doživeti tega, kar doživiš med plovbo na plovilu.

Načrtovanje navtične prihodnosti in turizma v Evropi
V duhu bližajočih se volitev v Evropski parlament tudi v navtičnem sektorju poteka pestro predvolilno nagovarjanje k podpori navtičnem sektorju v Evropi. Evropsko navtično združenje (EBI) vidi enkratno priložnost, da med kampanjo za volitve v Evropski parlament sproži tudi lastno kampanjo za »navtiko prihodnosti«. Navtika in vodni športi so sestavni del evropske gospodarske blaginje, kulturne dediščine in družbene blaginje. Z več kot 32.000 podjetji in 280.000 zaposlenimi je ta panoga temelj modrega gospodarstva in turističnega sektorja ter zagotavlja dostop do evropskih morij in celinskih voda 48 milijonom uporabnikov plovil in rekvizitov za vodne športe. 

Trajnosti v navtiki ne ponuja le ena sama rešitev, je pa vsak posameznik del te rešitve
Tokratna Valova priloga »Trajnost« povzema nekaj navtičnih praks, ki nakazujejo bolj vzdržno in čisto navtiko. Že zdavnaj je jasno, da bo za okoljsko nevtralno doseganje ciljev izpusta toplogrednih plinov potrebnih več rešitev, več pomembnih podjetij omenja dosego tega cilja v letu 2050. Govoriti na splošno ni več dovolj, treba je določiti, kaj je mogoče narediti takoj, tudi če gre za enostavne in preverjene spremembe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanje vodnega okolja. Denimo za motorna plovila so tukaj že na voljo okolju bolj prijazna goriva. Pri italijanski družbi ENI so že lani napovedali, da so pri njih na voljo biogoriva HVOlution, proizvedena iz 100-odstotno obnovljivih surovin. O električnem pogonu vemo že kar veliko, tudi ponudba se vztrajno širi, a kaj, ko infrastruktura za polnjenje električnih plovil na kopnem zaostaja in je še vedno na plečih posameznikov. Gradijo pa že prvo superjahto s pogonom na vodikove celice, v njen razvoj je delno investiral lastnik sam. Menda naj bi se gradila prav v neposredni bližini pri naših južnih sosedih in v novih ladjedelniških kapacitetah ladjedelnice Lurssen. 

Podizvajalci in lastne blagovne znamke
Nova navtična sezona se vsako leto začne z navtično razstavo boot v Düsseldorfu, kjer je bilo moč videti številne novosti in predvsem dobro razpoložene obiskovalce. Za natančne številke o prodanih plovilih bo treba še malo počakati, a napovedi so dobre. Ob predstavljeni novostih se mi je utrnila misel, kaj pove naključnemu obiskovalcu navtične razstave ime W43? Verjetno ne prav veliko, kaj pa če povem celo ime plovila: Wiszniewski 43? Tudi ne kaj več. Gre pa za novo blagovno znamko nove, ali bolje rečeno dobro znane ladjedelnice, ki pa do zdaj ni imela lastne blagovne znamke in je znamko Wiszniewski Yachts predstavila prvič. Gre namreč za priimek lastnika ladjedelnice Józefa Wiszniewskega. Mojo pozornost je torej pritegnila ladjedelnica, ker ima blagovna znamka nekaj podobnosti z mojim priimkom in ker je za oblikovanje poskrbelo slovensko podjetje J & J, kar je bilo dovolj razlogov, da sem si plovilo ogledal od blizu. 43-čeveljsko motorno plovilo po vzoru dnevnih skandinavskih čolnov je odlično oblikovano in zgrajeno po izredno visokih standardih. To zadnje bi lahko pomenilo, da se jim je posrečilo, ali pa da imajo veliko izkušenj. 

Deljeno lastništvo plovil je morda prihodnost
Ali je sploh dovoljeno razmišljati o skupnem lastništvu plovil in skupni rabi razkošja na morju? In ali je morda delitev tovrstnih dobrin celo prihodnost? Na trgu se v zadnjem času pojavljajo podjetja, ki pomagajo pri urejanju odnosov skupnega lastništva jahte. Seveda ne govorimo o manjših plovilih in že ustaljenem »sharingu« po vzoru avtomobilov, ampak gre za večje jahte, ki lahko dosežejo večmilijonske vrednosti. Mojo pozornost je v zadnjem času pritegnila primerjava nakupa jahte z investicijo v nepremičnino. Investicija v jahto se tako primerja z nepremičnino na vodi. ...

Septembrske navtične razstave so za nami. V tokratni številki si lahko preberete, kako je bilo v Genovi. Italijanska navtična metropola spreminja svojo podobo in želi postati svetovno središče navtike. Zato imajo še kar nekaj časa, saj v navtiki prehajamo v obdobje, ko se bo treba za kupce plovil še bolj potruditi, še več pokazati in biti še boljši kot do zdaj. Ladjedelnice, vsaj tiste večje, se očitno te nove vloge po zdravstveni krizi in umiritvi razmer v dobavni verigi zavedajo. Pri večjih ladjedelnicah se bo, kot je bilo napovedano na številnih novinarskih konferencah, ki se zgodijo na razstavah, nadaljeval tudi razvoj enako intenzivno kot doslej. Je pa zanimivo še eno dejstvo, ki je opazno na navtičnih razstavah, ko je veliko plovil na enem mestu. Dolžina in širina plovil se iz leta v leto povečuje, in to je bolj očitno pri jadrnicah, saj je na motornih plovilih bilo prostora vedno dovolj. Danes je denimo jadrnica s skoraj petimi metri širine povsem običajna jadrnica.

Vremenske fronte poganjajo strah v kosti morjeplovcem
V zadnji tednih se pri nas v Sloveniji, pa tudi še kje drugod, vse vrti okoli vremena. Neurja, poplave in močan veter nam popestrijo vsakdan. Upal bi si trditi, da nam nikoli ni prav, zato so debate o vremenu precej dolgočasne. Verjamem pa, da ni prav nič dolgčas tistim, ki plujejo in se z vremensko napovedjo vsakodnevno veliko ukvarjajo. Skoraj ne mine dan brez poletne nevihte, za katere se zdi, da so letos še pridobile na moči in intenzivnosti. Na kopnem se mi zdi razmeroma enostavno kljubovati, pač se zapreš, počakaš pod trdo streho eno uro, pa je mimo, pospraviš okoli hiše, in to je to. Vsaj v večini primerov. Tudi kakšno uro brez elektrike se da zdržati. Nestanovitno vreme pa lahko predstavlja težke okoliščine na morju ali bolje rečeno na plovilu, pa naj bo to manjše ali večje. Poleg tega se lahko vremenske razmere na morju zelo hitro spreminjajo, kar lahko močno vpliva na varnost in udobje plovbe. Torej pomembna je pravočasno priprava plovila in posadke. 

Po petletnem premoru se v Portorož vrača Internautica. Letos bo največja slovenska navtična razstava na torti upihnila že petindvajset svečk. Internautica je v tem času postala sinonim za slovensko navtiko, včasih bežni poznavalec celo revijo Val navtika zamenja z Internautico. Ja, gre namreč za podobno dejavnost, nekaj, povezano s plovili … A nikomur ne zamerim, saj v Sloveniji glede na prebivalstvo ostajamo tisti, ki se profesionalno ukvarjamo s plovili, precej specializirano, da ne zapišem ozko, usmerjeni. V resnici si niti ne želim, da bi bili tako »razpoznavni«, kot so denimo naši politiki. Je pa precej razpoznavna Internautica kot blagovna znamka. Tukaj gredo zasluge poleg organizatorja vsem Slovenkam in Slovencem, ki jim je navtika blizu in gojijo ljubezen do plovil, morja in vseh dejavnosti preživljanja prostega časa na in ob morju. Torej dobro, da imamo svojo lastno navtično razstavo na tako visoki ravni, da si lahko ogledamo, kaj v grobem ponuja slovenska navtična scena. In naj zapišem, da organizacija takega dogodka ni niti samoumevna niti preprosta. 

Pozor, prihaja Internautica 2023
Čeprav se na okoliških vršacih še vedno svetijo »bele grive« in smuči še niso v kotu, se čas navtike, toplejših in tako primernejših dni za bivanje na morju, neizogibno približuje. Tega se osebno veselim, saj prihaja moj najljubši čas v letu, ko dolgi dnevi kar kličejo na morske avanture. Temperatura narašča in to ne samo tista zunanja, temveč tudi tista v ladjedelnicah, kjer delajo s polno paro in se aktivno ukvarjajo z obljubljenimi dobavnimi roki izdobave plovil. Znano je namreč, da so želje vsakega kupca, še posebej tistih, ki so plovilo kupili za opravljanje dejavnosti, da pride pravočasno, vsaj kakšen mesec pred poletno sezono. Nedobava plovila za čarter podjetje pomeni direktno izgubo. Malo drugače je pri lastniških plovilih, a vendar, kdo si ne bi želel preživeti poletja na lastnem plovilu? 

Kje bo stala moja ladjedelnica?
Vse do mojih začetkov dela v navtiki in za revijo Val, ko sem od blizu spoznal navtično industrijo, sem bil prepričan, da mora biti ladjedelnica za gradnjo plovil za razvedrilo in prosti čas blizu morja. Tako se mi je zdelo najbolj smiselno: ko je barka pač zgrajena, se jo enostavno spusti v morje. Moram razložiti, da so v mojem razmišljanju o lokaciji ladjedelnice za gradnjo plovil za prosti čas in ne komercialno ladjevje. Sčasoma sem seveda razumel, da so lokacije ob obali bolj primerne za kakšne druge, bolj donosne dejavnosti. Predvsem je bilo to očitno za slovensko morje, kjer je res pomemben vsak centimeter obale. Cene »zemlje ob obali« so za ladjedelnice ob slovenskem morju jasno neprimerno previsoke, pa tudi tovrstnih prostorskih načrtov verjetno ni nikoli bilo. Veliko o tipični slovenski situaciji in naših ladjedelnicah pove dejstvo, da najstarejša slovenska ladjedelnica Elan ni ob obali, pa tudi druga največja ladjedelnica Greenline ne, enako velja za tretjo Seascape – Beneteau in še Alfastreet Marine. Pravzaprav je naš navtični razvojni center na Gorenjskem, bolj kot na Primorskem, kjer seveda v Portorožu ostaja šola za pomorce, a to je že druga zgodba.

Januarja, ko se več ali manj vse vrti okoli smučanja, je po treh letih premora v Düsseldorfu ponovno zaživel boot in spomnil na navtično dogajanje v zimskem času. Največja navtična razstava na kopnem je ponovno združila množice navdušencev nad plovili, morskimi potovanji, športom na in ob morju ter na nek način odprla letošnjo navtično sezono. Vendar tu ne gre le za nakupe plovil, saj imajo zanje ladjedelnice še vedno precej dolge dobavne roke, ampak za novosti pri opremi, ponudbi privezov in vsesplošnem razpoloženju navtičnih navdušencev. Če vas zanimajo novosti med plovili, si boste o njih podrobneje lahko prebrali v reportaži z navtične razstave. 

Običajno se na koncu leta delajo take ali drugačne bilance in moj zaključek tega precej turbulentnega leta ne more biti brez morske vsebine. Vse naše tematike v reviji so bolj ali manj povezane z morjem, z življenjem ob njem ali na njem. Z zadnjimi navtičnimi razstavami in podelitvijo nagrad za najboljša plovila v Berlinu smo v uredništvu Vala zaključili koledarsko leto 2022. A vendar je to daleč od tega, da se v navtiki nič več ne dogaja; pravzaprav bomo že januarja deležni vrnitve največje navtične razstave na kopnem, boot v Düsseldorfu. Po dveh letih odsotnosti se celotna navtika nadeja pozitivnih izkupičkov v teh prihajajočih negotovih časih. Pa vendar ostaja navtika in preživljanje časa na morju varen oddih, ki v prihodnje še ne beleži upada, le prihaja v stare tire. Spodbudni podatki prihajajo tudi iz čarter podjetij, kjer se z nakupom novih plovil obnavlja obstoječa flota. To se na srečo ne dogaja le na Hrvaškem, temveč tudi na drugih lokacijah po svetu. 

Drage bralke in bralci!
Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu. Toda moja beseda je trpka in molčeča, grenka, kakor je brinova jagoda s Krasa. V njej je trpljenje, za katero ne boste nikoli izvedeli, v njej je bolest, ki je ne smete spoznati. Moja bolečina je ponosna in molčeča in bolj nego ljudje jo razumejo bori na gmajni in brinovi grmi za skalami ... tako zase in za vse nas zapiše Srečko Kosovel v Burji, v izboru njegove prezrte, vendar izjemne poetične proze, ki je nedavno izšla pri Založbi Sanje.

Ali je električni pogon plovil res prihodnost?
V septembrskem času poteka največ navtičnih razstav, zato je povsem legitimno, da si po njih ustvarjamo nove vtise. Občutek, da gre na navtičnem področju še vedno na polna jadra, je po eni strani razumljiv, saj so bila plovila, ki prihajajo v roke novim lastnikom prihodnjo pomlad, naročena že pred letom in pol. Več ali manj, ne me držati za besedo, prosim. Dobavni roki so bili precej dolgi, a se počasi čakalne vrste z dobavnimi roki vred krajšajo. Dejstvo je, da prihajamo v novo navtično obdobje in naročila za gradnjo, vsaj večjih plovil, se pobirajo prav na jesenskih navtičnih dogodkih. Splošni vtis je sicer dober, saj se večina ladjedelnic, ne glede na strategijo, še vedno srečuje z dolgimi dobavnimi roki njihovih dobaviteljev in rastjo cen surovin ter opreme, kar posledično povzroča preglavice pri oblikovanju cenikov. Še ne tako dolgo nazaj se je natančno vedelo kdaj in kolikokrat na leto se cene plovil spremenijo, od letos temu ni več tako. Torej se že vnaprej opravičujem, če bomo v reviji objavili kakšno »neažurirano« ceno. Razpoloženje ladjedelnic pa tudi številnih kupcev še ne kaže znakov ohlajanja, kar pa ne velja za vreme in prihajajočo zimo. A to je že druga zgodba.

Zakaj so tradicionalne ladjedelnice za gradnjo jadrnic začele graditi motorna plovila?
Naj uvodoma povem, da s tem ni nič narobe, pravzaprav pozdravljam širitev ponudbe plovil, se pa sprašujem, koga v resnici nagovarjajo. Ali gre za istega kupca ali gre za trend, glede na to, da so nova plovila tradicionalno jadralskih ladjedelnic večinoma odprti dnevni čolni. Moje razmišljanje se ni porodilo iz vprašanja, zakaj ladjedelnice ponujajo nove čolne, temveč me zanima, ali se navtični svet na ta način tudi kakovostno širi. Odgovor ni preprost in morda niti ni merljiv, a poletje je čas, ko bi vsak imel rad svoje plovilo in je skupaj z ozračjem v Sloveniji tema o novih plovilih najbolj vroča.
Že nekaj let opažamo, da se nekatere ladjedelnice, ki so od nekdaj gradile samo jadrnice, odločajo za dopolnitev svojega prodajnega programa s ponudbo motornih čolnov. V tem primeru nikakor ne gre za ladjedelnice, ki so že v preteklosti imele poleg jadrnic tudi svoj motorni program. Gre za ladjedelnice, ki so imele v ponudbi le jadrnice in s tem svoje zveste kupce, pri katerih so bile jadrnice ne le produkt, temveč drugačna miselnost in način življenja. Ti kupci so bili običajno blagovni znamki oziroma vsaj jadrnicam ves čas lojalni. No, vsaj dokler so lahko upravljali z jadri. Običajno se je ljubitelj jadrnic odločil za nakup motornega plovila, ko se je zanj ali njegovo družino končalo aktivno obdobje jadranja, vendar si je kljub temu želel ostati na morju in plovilih.

Delček sedanjosti  

Vreme v mesecu maju nas razvaja s toplimi žarki in daje občutek, da je poletje tik pred vrati. Opaziti se da, da je tudi dogajanje v marinah enako intenzivno, plovila se pripravljajo na sezono, spet druga so še vedno nekje na poti. Logistične verige so pokazale svoje šibke točke in zdi se, da se nikoli več ne bodo utirile v iste tirnice kot nekoč. Kljub številnim navdušencem nad navtiko v Sloveniji so organizatorji morali odpovedati največji navtični dogodek pri nas, Internautico. Odpovedi je botrovala nezmožnost številnih razstavljavcev, da bi zagotovili dovolj veliko število novih plovil v terminu, ki je bil pomaknjen tik za prvomajske praznike. 

Vojna brez milosti 

Navtične aktivnosti bi morale biti v tem času že v polnem zamahu. Po eni strani smo iz zdravstvene krize prišli še bolj močni in polni optimizma ter z zavestjo, da je življenje omejeno in ga je treba živeti še bolj intenzivno, kot smo ga do sedaj. Sicer ne razumem, zakaj bi povpraševanje po plovilih in ne samo plovilih, temveč tudi drugih dobrinah, tako naraslo. Trenutno imajo skoraj vse ladjedelnice po svetu polne roke dela in vsi se pogovarjamo samo še o tem, kje se bodo našli motorji, osnovni materiali za proizvodnjo plovil, nerjavno jeklo, elektronika, celo les itn. Če v avtomobilski industriji manjkajo le čipi, se zdi, da v navtični industriji manjka vse. Tudi delovne sile je vedno manj oziroma je ni dovolj. In tukaj pridemo do paradoksalnega scenarija podajanja informacij oziroma kaj pomenijo informacije v vojni. Ruska vojska se je brutalno znesla nad proizvajalcem napihljivih čolnov iz Ukrajine, podjetjem Brig. Svetovne razmere z vojno v Ukrajini tako prinašajo tudi nove nesmisle na navtičnem področju.

So težave in težave? 

Po vseh odpovedanih navtičnih razstavah v Evropi zaradi epidemije in razmer, povezanih s koronavirusom, je naposled udarila še vojna v Ukrajini, kar je pravzaprav v naši neposredni bližini. Kako veliko stisko ob nastali situaciji čuti sleherni posameznik, je predvsem povezano s tem, od kod prihaja. Sam razmišljam pozitivno, saj bo tudi po tej nevihti posijalo sonce. Mojima stanovskima kolegoma in prijateljema v Ukrajini in Rusiji pa ni lahko. Trenutno je svetovna navtična industrija v izvrstni formi, naročil je več kot možnosti proizvodnje, a vendar se poraja vprašanje, ali bo mogoče spoštovati dogovorjene roke in za dogovorjeno ceno.

V zadnjem času smo priča dokaj nenavadni navtični zgodbi, v kateri skoraj ni ladjedelnice na zemeljski obli, ki bi lahko dobavila plovilo prej kot v enem letu. Čakalne dobe se lahko raztegnejo tudi tja do skoraj dve leti. Jasno, da tukaj ne govorimo o tistih plovilih, ki se gradijo več let, in tistih manjših, temveč o plovilih, za katera so bili običajni roki dobave od 4 do 6 mesecev. Kaj se je zgodilo in kaj vse je šlo narobe, je predolga zgodba, da bi jo razpletli v tem kratkem uvodniku, vendar smo zagotovo priča stanju, ko se kupuje, kar pač je na voljo. Po drugi strani se ladjedelnice s celotnim timom trudijo zagotoviti surovine in opremo ter nabavljajo, kar je v danem trenutku dobavljivo, samo, da proizvodnja ne stoji. Finančno zmogljive ladjedelnice so celo pokupile manjša podjetja svojih dobaviteljev in si tako zagotovile konstantno dobavo. Če bi že ravno želeli najti krivca, bi ga našli v zdravstveni krizi. Mar ne? No, morda celo v nasedli kontejnerski ladji v Sueškem prekopu. Takrat se je začelo javno govoriti o tem in krivca, ki prevaža zabojnike in s tem produkte iz Kitajske, kjer temelji novodobna industrija, smo imeli na očeh kar nekaj tednov. A vendar si moramo priznati, da krivec ni samo eden in da si verjetno takšne situacije nihče v naši potrošniški verigi niti predstavljal ni. Še manj se mi zdi verjetno, da je zamuda ene ladje podrla vse logistične verige. Če se vrnemo k navtiki in novim plovilom, je po vsej verjetnosti nastanku današnjih razmer botrovala želja po svobodi in potovanjih, za kar so plovila na mikro in makro lokaciji kar priročna. 

Po navadi je konec leta čas za inventure, tako tudi pri Valu opravimo hiter pregled dogajanja ob zaključku leta. Glede na dane zdravstvene razmere je bilo v letu, ki se zaključuje, predvsem veliko improvizacije med potovanji, povezanimi s testiranji plovil. Veliko ladjedelnic je teste novih plovil, ki so že leta v vnaprej določenih terminih, odpovedalo ali premaknilo na druge, bolj ustrezne čase. Kdaj je bolj ustrezen trenutek, verjetno ni nikomur več jasno, vsaj glede navtičnih razstav, za katere se zdi, da jih organizirajo le tisti, ki imajo ugodno zdravstveno sliko v državi in odobritev zdravstvene in lokalne avtoritete, kjer se navtična razstava dogaja. Tako smo bili letos ponovno priča dvema poglavitnima dogodkoma v navtiki, navtični razstavi v Cannesu in METSu v Amsterdamu. Oba sta bila dobro obiskana, pa vendar vsakokrat padejo sence in dvomi na smiselnost organizacije, ko se prav vsi zaradi takšnih ali drugačnih ukrepov navtične razstave ne morejo udeležiti. Tisti, ki se morajo navtični razstavi odpovedati, so našli alternative v drugih načinih promocije, ki sicer dajejo nekaj učinka, a nič ni primerljivo z ogledom in testom plovila. Tudi sicer resni kupci še vedno ne kupijo plovila, brez da bi nanj stopili. Kakorkoli že, stanje v navtiki je precej optimistično; če pogledamo knjigo naročil ladjedelnic, so po večini dobavni roki zdrsnili v leto 2023.

V tokratnem Valu smo poleg ostalih vsebin, v rednih in občasnih rubrikah ter med športnimi vrsticami, kar veliko zapisali o jadranju. A tokrat ne gre le za športno jadranje, temveč jadranje, ki privlači množice in hote ali nehote poleg športa spodbuja mednarodno sodelovanje ali utrjuje poslovne vezi oziroma celo pomeni poglavitno promocijo mesta, regije oziroma celotne države. 
Bom začel kar z Barkolano, ki je nam najbližji in obenem največji jadralski spektakel, pa tudi Slovenci jo dobro poznamo in jo imamo malo tudi za svojo, ker gre en majhen delček regatnega polja preko našega morja. 

Okolju prijazna navtika
Vsake toliko, predvsem pri neobičajnih vremenskih pojavih, se ljudje na planetu Zemlja streznimo, pokličemo za odgovore par klimatologov in se nato sprašujemo, kako za vraga se je spet zgodilo. Čeprav imamo jasno politiko ogljičnega odtisa, plačujemo odpustke za izpuste ogljikovega monoksida v zrak in se kolikor le da v avtomobilski industriji naslanjamo na električna vozila, nam očitno ne gre najbolje ali vsaj nekaj počnemo narobe. In smo spet tam. Kako bi s pomočjo avtomobilske industrije rešitve prenesli na navtično področje? Avtomobilska industrija je eno, navtična industrija spet drugo. Kot sem že večkrat zapisal: nekih direktnih povezav ni, ne v smislu proizvodnje ne uporabe. Naj mi oprostijo vsi, ki se radi okitijo z učinkovitostjo avtomobilske industrije v proizvodnji ali oblikovanju plovil oziroma v zadnjem času snovanju električnih plovil. Ne, žal nismo še tam, kjer govorimo, da smo oziroma bi radi bili, vsaj za navtiko si upam trditi tako. 

Svetovna pandemska situacija nam je pokazala, kako hitro se lahko stvari spremenijo. Sedaj smo to lekcijo že osvojili, zato sledi samo prilagajanje na trenutno situacijo. Ko se javno življenje odpira se zdi, da ponovno zaživimo in moram vse, kar smo zamudili, izkoristiti v kar se da največji meri.

Tempus fugit
Običajno ocenjujemo minevanje časa po tem, kako hitro odraščajo otroci. Starše, ki svoje otroke spremljamo vsakodnevno in v rutini med tisoč in eno obveznostjo pozabimo na čas, nas na to spomnijo življenjske prelomnice in razni jubileji. Primerjati 30-letnico revije Val navtika z življenjskimi dogodki seveda ni enakovredno, a v osnovi gre za isto rutino kot pri srečevanju z otrokom, v tem primeru je to revija Val. Seveda se je Val rodil v nekih drugih časih; začeli so ga morjeljubci, ki so bili pred menoj, in verjamem, da so tako kot jaz svoje delo opravljali z vnemo in ljubeznijo ter velikim zanosom. Verjamem, da tako kot sedaj tudi takrat ni bilo lahko, a jasen cilj prve slovenske navtične revije seznanjati širšo javnost z navtičnim dogajanjem doma in v tujini ostaja osrednji cilj uredništva še danes. Še dobro, da v spominih na trenutke ostanejo samo tisti lepi, čeprav se nekje v podzavesti vsi uredniki in sodelavci zavedamo, da je bilo veliko izzivov.

Večna dilema
Večna dilema, ki se pojavlja vsakemu izmed nas ljubiteljev bark, je naslednja: kupiti plovilo ali ga najeti? Odgovora sta vsaj dva. Prvi vsebuje matematično formulo na način, da se preračuna koliko dni bomo predvidoma prebili na svojem plovilu in odgovor je kmalu na dlani. Če imamo na voljo le en teden ali dva dopusta, ki ga bomo namenili preživljanju časa na plovilu, se matematični izračun za nakup ne izide in tehtnica se nagne v prid najemu plovila. Seveda je v tem primeru čarter na luksuznih jahtah v kategoriji tistih z globljimi denarnicami izven mojega razmišljanja, saj se običajno taki posamezniki ne sprašujejo o smotrnosti. To jim omogoča njihov življenjski standard. Drugi način odločanja je seveda čustven. Do pandemije bi verjetno devetindevetdeset od sto psihologov ocenilo, da emocionalno razmišljanje predvsem, ko gre za večje zneske, ni racionalno. Seveda se ja v času epidemije in izoliranosti pokazala prava slika, kaj je dobrega za nas in kaj sploh ni dobro. Denimo čas, ki smo ga izgubili, je za vedno izgubljen, niti vsi privarčevani evri nam ga ne morejo vrniti. Tako so mnogim posameznikom, ki so tudi sicer redno potovali, prišla na misel plovila. Tega ladjedelnice seveda niso vedele pred pandemijo in so v času zdravstvene krize nekoliko zmanjšale proizvodne kapacitete. Po ekonomskih zakonitostih se je počasi ustvarjalo večje povpraševanje, kot je bila ponudba. To nesoglasje je postajalo vedno bolj očitno z dejstvom, da je preživljanje prostega časa na plovilu prijetno, dobra izolacija od ostalega sveta in zato tudi varna naložba. Saj vsi vemo, da virus ne bo kar tako odšel. Torej govorimo o večletni investiciji, zato bomo z lažjim srcem in celo blagoslovom družine dobili dovoljenje za porabo tistih privarčevanih evrov, ki so v domači nogavici čakali za vsak slučaj. Seveda smo danes prišli v obdobje, ko so ladjedelnice polno zasedene, novih plovil skorajda ni mogoče dobiti in čakalne dobe za dobavo večjih se pomikajo v leto 2023. 

Val navtika po treh desetletjih
Začetek pomladi je za navtike in navtično sezono bolj pomemben kot novo koledarsko leto. A leto 2021 je tudi za revijo Val navtika posebno. Kot ste lahko opazili že pri prvi letošnji številki, smo nekoliko spremenili prelom in postavitev člankov. Opaziti je tudi zapis 30 let ob našem logotipu na prvi strani revije. Ja, to pomeni, da letos revija Val, ki jo ravnokar berete, obeležuje 30 let obstoja, 30 let pisanja, obveščanja, poročanja o slovenski in svetovni navtiki, o športu in dogodkih, povezanih s plovili in morjem. Seveda smo v uredništvu Vala zelo ponosni, da smo lahko del te zgodbe, zato bi radi tudi vas, drage bralke in bralci, letos dodatno nagradili s še bolj kakovostnimi in zanimivimi vsebinami. Potrudili se bomo, da boste z veseljem prebirali Val še v prihodnje in nam sledili ter nas podpirali. Tokratna priloga je uvertura v to za nas posebno leto in je obarvana trajnostno ter z vsem, kar spada pod »parolo« okolju prijazne rešitve. 

Kibernetska (ne)varnost 

Koliko smo na plovilu odvisni od elektronskih naprav in njihove povezave z omrežjem? Tako kot pri mnogih drugih prostočasnih dejavnostih, je tudi navtika vpeta v razvoj elektronskih naprav in sistemov, ki jih skoraj brez razlik najdemo na vseh plovilih ter smo vsaj delno, če ne popolnoma odvisni od njih. Elektronske naprave nam po drugi strani zelo olajšajo življenje na plovilu, zato smo jih tudi z veseljem sprejeli in stare pomorske karte, šestilo, trikotnika, svinčnik in radirko potisnili v kot. Določanje pozicije preko GPS je udobje, brez katerega si danes težko predstavljamo življenje na barki. Je že res, da če smo dovolj blizu kopnega, te podatke zlahka dobimo na telefonu, tablici ali prenosniku, zato pretiranih skrbi v hrvaškem morju ne bi smeli nikoli imeti. 


Pandemija je dodobra prekrižala načrte tudi v navtični jeseni, ki običajno napoveduje dogajanje v prihodnji sezoni. A kljub omejitvam ni bilo vse izgubljeno in kar nekaj dogodkov se je izpeljalo po novi realnosti. To pomeni, da se je teste, intervjuje in dogodke na povabilo opravilo z vsemi veljavnimi varnostnimi ukrepi. Moram priznati, da ni nič kaj prijetno jadrati ali testirati motornega čolna z masko na obrazu. Nekako je nenaravno, da se moramo na prostem držati tovrstnih ukrepov. Zdi se neverjetno, da se sredi morja lahko kaj pripeti, a takšna so pravila in vsi udeleženi smo se jih držali iz spoštovanja do drugih in seveda tudi do sebe. Navkljub omejitvam je uspelo organizatorjem v Genovi izpeljati tudi navtično razstavo, ki bo verjetno edina takšnega obsega v letošnjem letu.

Pa je minilo še eno poletje, bi lahko zapisali malo pavšalno. A vsi vemo, da to ni čisto res, kajti minilo je prvo poletje s korona virusom. In prav tu je bistvena razlika, da smo poletje preživeli z nevidnim sovražnikom, ki nas je za čas glavne poletne sezone pustil čez mejo k našim južnim sosedom. Preživljanje počitnic na plovilu, to še vedno trdim, je najboljša oblika izolacije. S tem je tudi precej bolj varen dopust v primerjavi s tistim na prenatrpanih plažah. Tudi zato se obeta navtično pestra jesen, kajti povpraševanje po novih plovilih praktično ni nikoli usahnilo, le nekoliko spremenilo se je. V plazu odpovedi jesenskih navtičnih razstav so se začele dogajati hišne razstave ali dogodki, organizirani s strani ladjedelnic oziroma prodajalcev v boju za svoje kupce. Ja, vsak na svoj način, vsakdo s svojimi paradnimi konji, več kot je novosti, bolj je zanimivo tudi za nas novinarje, katerim omejitev potovanj nekoliko kravžlja živce. Dobro sicer kaže edini večji navtični razstavi v naši okolici, namreč tisti v Genovi. Napovedujejo se številne premiere in množična testiranja plovil. 

Val navtika, 250. izdaja

No, pa smo jo le dočakali. Pa ne tega vzeti dobesedno, saj Valove številke ne priletijo ravno same od sebe, vsaj ne k nam. Sleherni izdani Val je namreč plod številnih prepotovanih poti, opravljenih testov, intervjujev … tudi neprespanih noči in seveda, najbolj pomembno, za vsako tiskano izdajo Vala stoji predano delo celotnega uredništva in vseh zunanjih sodelavcev, ki s svojimi prispevki napolnijo strani z morskimi vsebinami. 
Čas korone je bil tisti, ki nas je prisilil, da smo v uredništvu intenzivno razmišljali tudi o elektronskih različicah in še nekaj drugih scenarijih, največ jih je bilo seveda povezanih z elektronskimi mediji, kajti okrnjena distribucija in omejitve pri prodaji bi lahko resno ogrozili obstoj našega tiskanega medija. Misel, da prva in najbolj brana navtična literatura, ki izhaja od leta 1991, torej polnih 29 let, ne bi več prišla do bralcev, je bila zastrašujoča. Po drugi strani moralne podpore tako bralcev kot poslovnih partnerjev ni manjkalo, kar nam je vlivalo upanja, a na mizi so bili različni predlogi.

Val 283

Val navtika  - Val 283

Val 281

Val navtika  - Val 281

Val 280

Val navtika  - Val 280

Val 276

Val navtika  - Val 276

Val 277

Val navtika  - Val 277

Val 275

Val navtika  - Val 275

Val 273

Val navtika  - Val 273

Val 272

Val navtika  - Val 272

Val 271

Val navtika  - Val 271

Val 270

Val navtika  - Val 270

Val 269

Val navtika  - Val 269

Val 268

Val navtika  - Val 268

Val 267

Val navtika  - Val 267

Val 266

Val navtika  - Val 266

Val 265

Val navtika  - Val 265

Val 264

Val navtika  - Val 264

Val navtika was the first boating magazine to be published in Slovenia, and now prides itself on a long heritage as the most respected brand in the Slovenian marine industry. Since 1991, Val navtika has stood at the vanguard as the most widely read boating periodical. Now, after 27 years of issues, things are just as exciting as they've always been, as a new editorial team brings its passion and a wealth of experience in active boating.

Download your favorite titles and read them offline, anytime and anywhere

Gift your loved ones with a Magzter Gift Card instantly and give them the freedom to read their favorite magazines and newspapers from thousands of best-selling titles.

Gift your loved ones with a Magzter Gift Card instantly and give them the freedom to read their favorite magazines from thousands of best-selling titles.

Gift your loved ones with a Magzter Gift Card instantly and give them the freedom to read their favorite magazines from {{magCount}}+ best-selling international titles.

Name

Please fill out this form if you need any help regarding publishing your content on Magzter

Since we launched, Magzter has been committed to partnering with global organizations to provide the greatest possible newsstand technology & service to our customers. Whether you are looking to offer magazine subscriptions to your customer database or just want to learn more, Magzter is committed to helping your business grow. To find out more, please fill out the questionnaire below:

Val navtika - Val 253

Val navtika - Val 253

In this issue

Val navtika Magazine Description: